Člani

Mami Anka je zaradi spleta okoliščin pred 22. leti ostala doma in se posvetila svoji družini. V družinskem gledališču ima vlogo idejne voditeljice in režiserke. Od leta 1978 na Vačah vodi Gledališče GEOSS in se na tem področju tudi ves čas izobražuje. Za režijo svoje igre "Naj živim v miru" je leta 1986 dobila zlato Linhartovo značko. Leta 1992 je uspešno zaključila izobraževanje na Šoli za dramatike in scenariste, ki sta jo vodila Vili Ravnak in Igor Koršič. Zanimajo jo številna področja, vsa pa so na nek način podrejena naravnemu učenju oz. ideji učenja z doživljanjem s pomočjo umetnosti in narave. V svojem 50. letu je diplomirala na FF v Ljubljani in je postala prof. slovenskega jezika (diplomska naloga: ZGODOVINSKI ROMAN IN POVEST OSKARJA HUDALESA) in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja (dipl. naloga: ŽIVLJENJE NA VAČAH, KAKRŠNEGA NI VEČ, OB KIMOVČEVI ZBIRKI ORODIJ NA SLIVNI). V okviru Družinskega gledališča Kolenc vodi tudi Zavod za razvoj zavesti.

Atku Zvonetu je ponagajalo zdravje in je upokojeni profesor biologije. Da bi se mu zdravje povrnilo, ga vzpodbujamo, da bi bil čimbolj aktiven. Zelo rad ima živali, in zato jih v naši bližini ne manjka. Dela tudi učne poti in pripravlja naloge za njih. Njegova specialnost pa so igre, ob katerih se lahko nevsiljivo in z doživljanjem (nehote) veliko naučimo. Njegov hobi je zbiranje sličic "Kraljestvo živali" (Životinjsko carstvo oz. Animal kingdom) in "Moj prijatelj Maček Muri". Tukaj pa je še nekaj njegovih likovinh stvaritev.

Povezave na strani o Vačah in GEOSS-u, ki jih ureja Zvone.

Mojca

Mojca je v našem gledališču manager. Je profesorica razrednega pouka. Igra tudi klavir, kitaro in kljunasto flavto. Rada piše, poje, pleše in se ukvarja s koreografijo. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade za diplomsko delo na PF za leto 1999, ki ga je v letu 2000/01 začela poglabljati z magistrskm študijem. Na Vačah vodi podmladek Gledališča GEOSS, v katerega je aktivno vključena dobra petina vseh otrok, ki obiskujejo vaško šolo. Zelo rada ima naravo in vsako pomlad komaj čaka na obdobje, ko se bodo začeli pastirski dnevi, da bo lahko svojo ljubezen delila s številnimi otroki - novopečenimi pastirčki.

Prvič smo ga srečali, ko je bil zvezdica - maskota v planetu Tuš v Celju. Pravi, da bi tudi on živel natančno tako, kot to počno Kolenci (pomeni, da bi neprestano potoval in nastopal). Zelo je simpatičen, rad pomaga in rad nastopa. Zato pogosto sodelujemo in ga vključujemo v naše predstave. Vedno znova se veselimo srečanja z njim. Pravi, da bo vzgojitelj, zato obiskuje Pedagoško fakulteto v Ljubljani.

Čeprav se Jana od 5. julija 2008 naprej piše Sečkar, je še vedno sestra Mojce in Špele. Letos si je namreč priborila dva pomembna statusa: devetega junija 2008 je diplomirala na Akademiji za glasbo pod mentorstvom doc. dr. Branke Rotar - Pance (diplomsko delo: Otroški in mladinski opus Marijana Vodopivca) in postala profesorica glasbe. Od julija naprej pa je tudi Sebastijanova žena.

Še vedno pa zanjo velja, da rada igra klavir, ustvarja glasbo za naše predstave, pleše in poje, rada tudi riše (je namreč avtorica vseh risb, tudi deklic Mojčk, ki so že nekaj časa naš zaščitni znak), ukvarja se s kaligrafijo, v prostem času pa tudi pesni.  

Sebastijan je Janin mož. Z Jano sta prvi par, ki se je poročil na GEOSS-u. Poleg tega, da ima zelo rad njo, pa se aktivno udejstvuje tudi v Družinskem gledališču Kolenc, kjer je zaposlen kot poslovni tajnik, saj je dokončal univerzitetni študij ekonomije v Ljubljani. V podjetju pa ne opravlja samo ekonomskih del, ampak tudi rad nastopa v gledaliških predstavah. Poleg tega ima še kar nekaj radosti: spremljanje in ukvarjanje s športom, potovanja, preživljanje prostega časa v naravi, glasba. Zase pravi, da je odprt za življenje in nove izkušnje, zato mu je izziv, da se preizkuša na različnih področjih dela in življenja.

Špela je najprej končala Srednjo šolo tiska in papirja, nato pa še Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. V litijski glasbeni šoli se je 6 let učila klavir, zdaj pa hodi tja še k baletu in jazz baletu. V službo se vozi v Ljubljano, v vrtec v središču Ljubljane. Tako rada rada pleše, da bi rada v prostem času postala tudi plesna učiteljica, poleg tega pa tudi  poje, recitira in igra. V prostem času raziskuje kitaro, če le more, pa rada osvoji kakšno novo figuro s svojimi rolerji.